Radovan Hiršl: Mentalno zatupljavanje – Malo o magiji i mistici svečanosti

Radovan Hiršl: Mentalno zatupljavanje – Malo o magiji i mistici svečanosti.

Advertisements

Želim vam osmi marec vsak dan

Drage moje : »Želim vam osmi marec vsak dan«

316804_123246594445333_176120740_n

Svoboda je zmeraj svoboda tistih, ki mislijo drugače (Rosa Luxemburg).

V nadaljevanju sem si izbrala še nekaj meni zanimivih fotografij »Pin up«  deklet … za take kot jaz, ki včasih pogledam samo slike.

Mesec marec je mesec, ki slavi ženske. Za mednarodnim dnevom žena nas čakata še dva dogodka, ki sta nekako v znamenju žensk, 15. marca 1907 je Finska kot prva evropska država volilno pravico razširila tudi na ženske in potem je tu še 25. marec, materinski dan.

Naj na začetku poudarim, da položaj, ki ga imamo ženske v družbi še zdaleč ni nekaj samoumevnega in to nikakor ne gre pozabiti. In kar pike dobim, ko berem, da nekatere ženske govorijo in enačijo Valentinovo z mednarodnim dnevom žena, ko tako bežno navržejo: “Eh, saj jaz teh dveh praznikov pa ne praznujem …  ” Neumnost par excellence.

Ženske smo matere in žene, rojevamo otroke, kuhamo, pospravljamo, v določeni meri smo izključene iz poklicev z visokimi položaji … to je posplošena trditev, ki jo še vedno slišimo praktično še vedno na vsakem koraku. V današnjem času razvoja informacijsko komunikacijskih tehnologij se srečujemo s cyberfeminzmom, nam ženskam se odpirajo novi svetovi, nove ideologije… Tema, da se nam kaj kmalu lahko v virtualnem svetu lahko zgodi, da izgubimo spol, je za samostojen zapis. Kdo pa vam lahko garantira, da je to kar berete napisala Natalija? Lahko je napisal Mirsad ali pa Sarah Connor iz Terminatorja.  

En hiter sprehod skozi zgodovino. Splošno znano je, da je izvirni greh v raju storila ženska. Poskusila je prepovedani sad in zapeljala Adama in od takrat naprej za to plačuje. Cerkev je v zgodovini prevzela glavno načelo rimskega prava »pater familias« in po tem načelu je bila ženska podrejena očetu in kasneje možu. Seveda so o razlikah med spoloma razmišljali naši dragi filozofi.

Tisti, ki imate radi Aristotela, naj napišem, da je prav on razvil idejo o ženski manjvrednosti in nepopolnosti. Po njegovem mnenju ženski primanjkuje toplota duše, zato ne uspe predelati menstrualne krvi do stopnje, ko naj bi se spremenila v semensko tekočino … a slučajno vidim, da se kakšen moški ob tem nasmiha? V zgodovini poznamo svetlo izjemo v Šparti, kjer so deklice vzgajali kot dečke.  

Na tem mestu bi želela zapisati, da je bilo ženskam stoletja branje prepovedano. O tem priča tudi slika, ki visi v galeriji Uffizi v Firencah. To delo slikarja Simoneja Martinija je nastalo leta 1333. Prikazuje Marijo, ki jo angel preseneti pri branju. Do tedaj podoba ženske s knjigo v roki ni bila ravno pogosta.

Še na hitro skok v 19. stoletje v Francijo, kjer se je odvetnica Hubertine Auclert v časopisu La Citoyenne prvič poimenovala kot feministka. Feminizem je kompleksen pojem in v zgodovini poznamo predvsem te pomembne prelomnice: 1791 se objavi deklaracija o pravicah žensk in državljank, 1888 je ustanovljen mednarodni svet žensk, 8. marca 1910 pa Socialistična ženska internacionala uvede praznik »Mednarodni dan žena«. To so pomembne zgodovinske prelomnice, saj ženske začnemo dobivati volilno pravico, za enako delo, enako plačilo itd.

Zakaj to pišem? Ker še vedno poslušamo nekatere nekritične in posplošene stereotipe, ki ženskam pripisujejo negativne spolne predsodke. In veste, kaj je najbolj žalostno? Da si jih v  veliki meri pripisujejo kar ženske same. Kolikokrat (v okolju) še vedno slišimo »ženska za volanom«, »ženska kokoš«, »na vodilnih položajih se boljše obnesejo moški, ker so manj čustveni« … Naštevala bi lahko v nedogled, vendar moram biti prizanesljiva. Ne le, da vse navedeno poslušamo, take in drugačne traparije lahko beremo tudi v »rumenem tisku« in takrat mi resnično vstanejo lasje in bi z velikim veseljem napisala mail kakšni urednici ali uredniku.  

Vsem, ki ste gledali film Moja obilna grška poroka, vam je spominu verjetno ostal nasvet: »Moški je glava družine, ženska pa je vrat, ki glavo obrača.«

384859_160916127345046_821502239_n

Prav zaradi takih in drugačnih stereotipov in predsodkov se ženske tudi dandanes srečujemo z ovirami na poslovni poti, eden izmed teh predsodkov je vsekakor materinstvo…

Še malo zanimivosti za na konec

Ženske v življenju v povprečju zaslužijo 17 % manj kot moški. Ob upokojitvi to pomeni nižje pokojnine, zato v starosti revščina pesti več žensk kot moških. (vir)

http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_female_prime_ministers

Na tem linku si lahko ogledate število ženskih premierk … ni jih ravno veliko.

525870_199125543524104_35533579_n

In prav zato zaključujem z mislijo nekdanje gruzijske predsednice Nino Burdžanadze » Ženske bomo enakopravnost dosegle takrat, ko bomo na odgovorne položaje lahko izvolili tudi tako nesposobne ženske, kot so nekateri moški, ki danes opravljajo te dolžnosti.”

Tako pa se bere moje pametovanje v Mirsadovem prevodu

 

 

Lepe ženske lepo gorijo ali par misli o inkviziciji

V romanu Bratje Karamazovi v času španske inkvizicije Jezus naredi par čudežev in Inkvizicija ga obsodi na smrt na grmadi. Medtem ko je v zaporu, pride na obisk k njemu inkvizitor. Poanta zgodbe je, da je Jezus s tem ko je v puščavi zaradi ljubezni do svobode zavrnil  hudičeve skušnjave, precenil človeško naravo. Ljudje ne znajo upravljati z lastno svobodo in tako so obsojeni na trpljenje.

 Heinrich Krämer in Jakob Spenger sta okrog leta 1486 objavila najbolj obcesno delo z naslovom Čarovniško kladivo (Malleus Maleficarum) – sramota za zahodno civilizacijo. Delo je obsegalo več kot petsto strani  in je bilo priročnik za sodnike, posvetne oblasti in vsakega državljana, ki je domneval, da v njegovi bližini delujejo čarovnice. To je bil učbenik psihopatologije, ki je pričal o tem kaj se zgodi, če bolezenske fantazije uidejo izpod nadzora. Čarovniško kladivo je delo, ki je napisano sovražno do žensk. Ženske predstavljata po svojem bistvu slabotne, po naravi lažnive, ki vedno varajo. Ženska je opredeljena kot nosilka vsega zla. Po eni strani so torej lepe ženske veljale za posebej sumljive.

V času inkvizicije je bilo 34 628 ljudi živih sežganih na grmadi. Inkvizicijo je ustvaril brutalen in neveden svet. Zgodovinarji ločijo papeško ali rimsko inkvizicijo, ki nikoli ni bila zavezana kakemu posvetnemu vladarju, škofovsko in špansko inkvizicijo. Namen mojega pisanja pa ni razpravljanje o tem, kako močna je bila povezava med Cerkvijo in inkvizicijo. To področje bom prepustila strokovnjakom.

 Image

vir: Iron Maiden

 

Posvetimo se temu, po kakšni metodi so ugotavljali, kdo je čarovnica? Ena izmed metod je bila, da so žensko vrgli v vrelo vodo in če vpila je bil to znak, da je čarovnica. Predstavljajte si, da vas vržejo v vrelo vodo. Ali bi kričale? Jaz bi, predvidevam, da tudi vi. Kaj bi se zgodilo? Sežgane bi bile na grmadi. V dobi inkvizicije vam zanesljivo ne bi padel na kraj pameti kakšen skok čez plot. Obtožili bi vas, da ste čarovnica in takoj na grmado z vami. 

Zadnja čarovnica, ki so jo usmrtili v Evropi, je bila Anne Goeldi. Usmrčena je bila pred 225 leti v kantonu Glarus, odsekali so ji glavo. Anna Goeldi je bila lepa služkinja, ki je zanosila s svojim gospodarjem. Obtožil jo je, da je začarala njegovo osemletno hčer, tako da je pljuvala žeblje. Na smrt je bila obsojena 13. junija 1782.

Na žalost pa jih v Aziji in Afriki še vedno sežigajo…

Image

vir:mučenje obtoženega homoseksualnosti

 

V roke inkvizicije je padel med številnimi znanimi osebnostmi tudi Jan Hus na Češkem. Hus je pripadal filozofski fakulteti praške univerze in je bil od leta 1401 njen dekan. Na koncilu v Kostanci so ga leta 1415 zaradi njegove odkritosti pri trgovanju z odpustki spoznali za krivega krivoverstva in sežgali na grmadi.  Inkvizicija je satana prepoznala v podobi Martina Lutra, Gailea Galileja in Giordana Bruna ter še mnogih drugih. Obtoženi niso imeli veliko možnosti, da bi se branili pred obtožbami. O mučenju v tistih časih bi lahko nastal kakšen horror roman – Iron Maiden mučilna naprava, železna omara z žeblji, razne naprave za raztezanje…

 

Naj zaključim z mislijo Clarisse Pinkola Estés iz dela Ženske, ki tečejo z volkovi :

»Znotraj vsake ženske se skriva naravno in divje bitje, opremljeno z instinkti, intuicijo in brezčasno vednostjo.«

Image

vir :Ryan McGinley …women who run with the wolves…

Nekoč sem bila tu doma …

Alice Munro – moj poklon in povezava do zgodb

Moj poklon letošnji Nobelovi nagrajenki za literaturo Alice Munro (1931), ki je šele trinajsta ženska Nobelovka.
Alice Munro je kanadska avtorica kratkih zgodb in ko sem slišala, da je prav ona prejemnica nagrade, sem si rekla, da je nagrada šla v prave roke, ker piše za ljudi, ki mislimo z nogami. Zakaj? Nekoč je Jacques Lacan v razpravi (razpravljal) s čim človek misli odgovoril, da misli z nogami, saj se prav z njimi dotika tal. Mi živimo tukaj in zdaj in njene sijajne kratke zgodbe, ki so objavljane v delih “Preveč sreče” in “Sovraži me, rad me ima, dvori mi, ljubezen da, mož in žena sva”, pripoveduje prav o takih ljudeh.

Image

fotografija s spleta

Osebe, ki jih v delih opisuje, so ženske srednjega razreda …  gospodinje, njihova skrb za družino, služba, obiski sorodnikov, plemenska kosila (ko se zbere vsa širša družina – tako temu vedno pravim jaz). Njene zgodbe so v ravnovesju z vsemi vzponi in padci, smrtjo, skoki čez plot … staranjem.

Vzemite kakšno njeno delo v roke, ne bo vam žal.

Zgodbe lahko berete na tem naslovu

Always remember that when a man goes out of the room, he leaves everything in it behind… When a woman goes out she carries everything that happened in the room along with her.”
― Alice Munro, Too Much Happiness
You know, we always have the idea that there is this reason or that reason and we keep trying to find out reasons. And I could tell you plenty about what I’ve done wrong. But I think the reason may be something not so easily dug out.”
― Alice Munro, Chance

Svetovni dan živali

4. oktober po vsem svetu praznujemo kot Svetovni dan živali. Spomnimo se na odgovoren način ravnanja z njimi, na njihovo zaščito in dobrobit. Prvič se je začel leta 1931 v Firencah v Italiji na ekološkem kongresu. Na ta dan se spomnimo vseh živali, po vsem svetu pa so organizirani posebni dogodki, s katerimi opozarjajo javnost kako pomembno je varovanje živali. Ta datum so izbrali, ker na ta dan goduje sveti Frančišek Asiški, ki je zagovarjal odgovoren in ljubeč odnos človeka do okolja in živali.

Še ena pomembna povezava

Ljudje morajo biti seznanjeni  o pomenu sterilizacije in kastracije … v kolikor je mogoče, odločite se za posvojitev živali iz zavetišča. Dragi moji imejte radi  živali in pazite na njih.

Image

 

Čudovita pesem … solze imam v očeh

 

Sergej Jesenin Pesem o psici

Psica na gumnu je davi,

kjer ličja beli se red,

sedmero povrgla je mladih,

sedmero rdečih ščenet.

 

Do večera jih je ljubkovala,

česala z jezikom mehko

in pod toplim trebuhom žebrala

ji je snežica živo.

 

Zvečer pa, ko mrak se na spečo

perjad je po gredah spustil,

prišel gospodar je in v vrečo

mračen vseh sedem zmašil.

 

Sledila mu je po zametih,

tekala, kar so ji dale noge.  

In dolgo, dolgo prestala drhteti

ni gladina zamrzle vode.

 

A, ko nazaj se je vlekla po snegu,

lizala pot z bokov temi,

se ji mali mesec na nebu

eden njenih mladičev zazdi.

 

V višino je sinjo strmela,

cvilila v prikazen neba,

a ta je vsa manjša drsela

v hrib in med polji zašla.

 

In nemo, kot če za darilo

berač kamen v roke dobi,

kot zvezdi v sneg potonilo

je dvoje pasjih oči.