Santiago de Cuba … mesto strasti in čutnosti

Santigo de Cuba leži ob prečudovitem zalivu nad njim pa se dviga Sierra Maestra. V obdobju med 1524 in 1549 je bil prestolnica Kube, sedaj pa je drugo največje mesto na Kubi. Med mojim popotovanjem po Kubi sem tu opazila nekaj posebnosti, pa so mi domačini povedali, da te posebnosti izhajajo iz množičnega priseljevanja iz Haitija v času upora sužnjev na Haitiju ob koncu 18. stoletja.

Na Plaza de la Revolucion se dviga spomenik, ki je avtorsko delo kiparja Alberta Lezcaya in prikazuje generala Antonia Maceo, ki je bil iz Kube izgnan leta 1878.

general

Mesto odraža karibske značilnosti, ima dušo, strast in čutnost, prav zato potopis po Kubi začenjam v tem kolonialnem biseru Karibskih otokov.

Na ulici Calle Herredia je muzej karnevala. Karneval v Santiagu poteka že od sedemnajstega stoletja v obdobju od 26. junij do 26. julija.

muzej-karnevalmuzej-karneval2

Staro mestno središče se obnavlja, del je že zaprt za promet in v tem predelu se odpirajo trgovine, bari, muzeji, glasba te spremlja na vsakem koraku.

utripulice1utripulice2

V Santigau je bila najbolj razvejena trgovina s sužnji, mesto je bilo ustanovljeno leta 1514 in leta 1898 so se v tem mestu Španci predali ZDA.

Osrednji del mesta je lepo obnovljen, ko pa zaviješ v stranske ulice naletiš na realnost, prašne in luknjaste makadamske ceste, razpadajoče zgradbe in obraze zaskrbljenih prebivalcev.

sctrg

V Santiagu se je začela Castrova revolucija z napadom na  garnizijo Moncada dne 26.7.1953 in meščani so ponosni na to, da je Santiago zibelka revolucije.

vojasnica

Vsa energija, čutnost, strast pa zajame mesto, ko se nanj spusti tema, glasba in ples na vsakem koraku, misli ti odletijo nekam daleč, človek pozabi na vsakdanje skrbi in t se začne drugo življenje. Zajame te vrtinec ritma in enostavno uživaš in uživaš … prepustiš se toku.

Odpravimo se še na obisk Castillo del Morro, grad je UNESCO leta 1997 razglasil za območje svetovne dediščine. Grad leži ob ustju Santiaškega zaliva in iz njega se nam razprotre prečudovit razgled na zaliv in Santiago. Utrdbo so gradili po načrtih Batista Antonellia leta 1637 in sedaj na kratek sprehod po gradu in njegovi zbirki.

grad5pogledgrad3

Na pokopališču v Santigu so zadnji dom našle prenekatere znamenite kubanske osebnosti iz političnega in kulturnega življenja. Je pa to pokopališče nekaj posebnega, mogoče vam bo iz fotografij uspelo izluščit tisto posebnost.

In za konec poezija, ni samo mene impresioniral Santiagu, očaral je tudi Federica Garcio Lorco, ki je Santiagu posvetil pesnitev z naslovom Son de negros en Cuba:

Cuando llegue la luna llena

iré a Santiago de Cuba,

iré a Santiago,

en un coche de agua negra.

Iré a Santiago.

Cantarán los techos de palmera.

Iré a Santiago.

Cuando la palma quiere ser cigüefla,

iré a Santiago.

Y cuando quiere ser medusa el plátano,

iré a Santiago.

Iré a Santiago

con la rubia cabeza de Fonseca.

Iré a Santiago.

Y con la rosa de Romeo y Julieta

iré a Santiago.

¡Oh Cuba! ¡Oh ritmo de semillas secas!

Iré a Santiago.

¡Oh cintura caliente y gota de madera!

Iré a Santiago.

¡Arpa de troncos vivos, caimán, flor de tabaco!

Iré a Santiago.

Siempre he dicho que yo iría a Santiago

en un coche de agua negra.

Iré a Santiago.

Brisa y alcohol en las ruedas,

iré a Santiago.

Mi coral en la tiniebla,

iré a Santiago.

El mar ahogado en la arena,

iré a Santiago,

calor blanco, fruta muerta,

iré a Santiago.

¡Oh bovino frescor de calaveras!

¡Oh Cuba! ¡Oh curva de suspiro y barro!

Iré a Santiago.

Advertisements

Vasi v katerih se je ustavil čas

Današnji izlet s fotoaparatom naokoli bomo začeli v vasici Gračišće. Odlična lega na vrhu hriba omogoča čudovit pogled na slikovito istrsko pokrajino.

G10G11G12

Še na kratko sprehod med znamenitostimi te majhne vasice.

G1G2G3G4G5G6G7G8G9

Pot nadaljujem proti sosednjemu hribu, kjer leži nekdanje srednjeveško mestece Pičan.V času Rimskega imperija je na tu stala vojaška utrdba imenovana Petina.

P1P2P3P4P5P6

Nadaljujemo proti vasici v kateri pa se je čas resnično ustavil, ta vasica je Kršan.

K1K2K3K4K5K6K7K8K9K10K11K12K13K14K15K16K17K18

 

 

 

Sprehod po Labinu

Labin leži 5 km severozahodno od pristanišča Rabac na 320 mnm visoki planoti, ki se hitro spušča v dolino potoka Rabac proti morju. Labin leži ob glavni cesti RekaPulj. Od Reke je oddaljen 60, od Pule pa 43 km. Labin je bil rudarsko središče Podlabinskega premogovnega bazena, ki pa je z opustitvijo rudarjenja precej zgubil na svojem pomenu.
Današnji Labin je sestavljen iz dveh naselji: iz starega naselja – mesta na hribu ali Labina v ožjem pomenu besede, in novega Labina – rudarskega naselja Podlabina. Stari Labin je najbolj ohranjen predstavnik akropolskega naselja v Istri.
la2

pogled na stari del mesta

Na kraju, kjer stoji današnji Labin je bilo že prazgodovinsko naselje in kasneje rimska Albona. Pri arheoloških izkopavanjih so našli kamnite fragmente, ki so pripadali antičnemu naselju. V srednjem veku je bil Labin v posesti Oglejskega patriarha, od 1420 pa je pripadal Benetkam, ki so naselje obzidale z obrambnim zidom. V 17. stol. pa se prične Labin širiti izven obzidja, ter se postopno gradi na severozahodni strani starega naselja.
Za Labin lahko mirno zapišem, da je fotogenično malo mestece.
Labinski rudarji so 2. 3.1921, da bi podprli svoje ekonomske zahteve in odgovorili na fašistične provokacije, zasedli premogovnik, organizirali rdeče straže, prevzeli oblast v mestu in ustanovili Labinsko republiko. Republika se je obdržala do 8. 4. 1921, ko je bila rudarska akcija zlomljena z oboroženo intervencijo policije.

 

Vir

KRIŽEM KRAŽEM PO BENEŠKIH KANALIH

Benetke so mesto na vodi

Vkolikor se v Benetke odpravite z avtomobilom priporočam parkiranje v garažni hiši Troncetoo.

 

 

Sedaj pa na križarjenje s fotoaparatom po kanalih.

 

 

 

(italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto). Svetovno znano obmorsko mesto kanalov in mostov se razteza prek številnih majhnih otokov v močvirni morski plitvini (laguni) na zahodni obali severnega dela Jadranskega morja. Laguna obsega obalo od ustja rek Pada na jugu in Piave na severu. Mesto šteje okoli 318.000 prebivalcev.

Benetke so nastale v petem stoletju našega štetja, ko so prebivalci Ogleja zbežali pred barbarskimi plemeni Vizigotov, Ostrogotov, Langobardov in Hunov na močvirnate lagune na severu Jadranskega morja. Ti ljudje so raje živeli v težkih razmerah lagune, kot da bi postali sužnji. Najprej so živeli v taborih, kasneje v majhnih naselbinah, nato v vaseh, ki so se združile v večje skupnosti in za zaščito zaprosile Raveno ter tako prišle pod posredno upravo Bizanca. Od leta 726, ko so otočke Benečani izvolili svojega prvega voditelja, ki se je imenoval Orso Ipato, in ga imenovali dož, kar v njihovem dialektu pomeni vodja, so dosegli delno neodvisnost. Doži so vladali Benetkam naslednjih 1000 let. Imeli so stabilen politični sistem, ki je bil osnovan na nepreklicnih zakonih. Benetke so bile podložne bizantinskemu cesarju do 10. stoletja. Ko jim je grozila invazija s strani Svetega rimskega cesarstva, so se Benetke okoli leta 810 osamosvojile.

Središče Benetk je bilo najprej na otočku Torcellu, kasneje pa se je središče naselbine preselilo na bolj odmaknjeno in malo višje otočje Rialto. Beneška republika je potrebovala nekakšen simbol, po katerem bi se razlikovala od svojih uradnih gospodarjev. V Benetkah je bila razširjena legenda, da je evangelist sv. Marko nekoč obiskal otoke v laguni in mu je angel povedal, da bo tam počivalo njegovo telo. Skupina beneških trgovcev se je odločila, da bo to napoved uresničila, in je leta 828 na skrivaj prepeljala svetnikove ostanke iz Aleksandrije v Benetke. V ta namen je dal takratni dož sezidati novo baziliko zraven doževe palače. Tako so sv. Teodorja, ki je bil dotedanji beneški patron in ki jim ga je vsilil Konstantinopel, preprosto zamenjali s sv. Markom. V 9. stoletju, ko je bizantinska moč že počasi začela upadati, so Benetke pridobivale večjo avtonomijo, vendar pa so bile, vsaj na videz, še vedno pokorne Konstantinoplu.

 

 

Benetke imajo okoli 175 kanalov v skupni dolžini 38 kilometrov. Glavna arterija je Grand Canal, v katerega prihajajo vodne poti iz zgodovinskega središča. Razlika plimovanja je bila včasih 60 cm. Preko sistema urejanja voda so zagotovili konstantno cirkulacijo za čiščenje mesta in vode. Kanali so bili prvotno globoki približno 1,85 m. Do leta 1990 niso bili očiščeni. Že od 18. stoletja se bili številni kanali napolnjeni ali zaprti, kar je mogoče prebrati iz napisov rio terà. Primer je široka Via Garibaldi, ki je ustvarjena tako, da je bil zapolnjen kanal. Leta 1776 je bil napolnjena Rio de le Carampane, tam je majhen trg.

V mestu je 398 mostov. Do okoli leta 1480 so bili večinoma iz lesa, kasneje pa so jih nadomestili s kamnitimi mostovi. Zdaj obstajata le dva izmed njih brez ograj, eden od njih je Hudičev most (Ponte del Diavolo) na otoku Torcello, drugi odpira zasebno hišo v Cannaregio. Mnogi so bili zgrajeni zelo nizki, za lažji dostop s konji in vozovi. Most Rialto je bil do sredine 19. stoletja edini most čez Canal Grande. Kasneje so dodali tri in sicer Ponte degli Scalzi v bližini železniške postaje, ki je železen most iz leta 1932 (predhodnik 1856) in Ponte dell’Accademia iz leta 1854 je bil nadomeščen 1933. Četrti most Ponte della Costituzione je bil odprt leta 2008. Ta most povezuje Piazzale Roma z obalo (Fondamenta S. Lucia) vzhodno od železniške postaje Santa Lucia.

Eden od najbolj znanih mostov, Most vzdihljajev (Ponte dei Sospiri) povezuje nekdanji državni zapor v pritličju, tako imenovane Pozzi, z Doževo palačo. Most Ponte della Paglia, med Rio di Palazzo in Doževo palačo, je tako imenovan, ker je služil kot privez za plovila naložena s slamo. Drugi mostovi so poimenovani po ekstravagantnih bližnjih palačah ali cerkvah, pogosto po svetniku. Ime Ponte storto je uporabljeno več desetkrat in kaže most, ki prečka Rio pod kotom.

Vsakoletna posebnost, ki se dogaja 21. novembra je procesija preko mostov čez Canal Grande, ki povezuje cerkve Santa Maria del Giglio in Santa Maria della Salute. Procesija poteka v zahvalo za osvoboditev od kuge leta 1630/1631. Podobno se odvija v soboto pred tretjo nedeljo v juniju čez mostove čez Giudecca Canal v cerkev Il Redentore. Ta festival prinaša zahvalo za odrešenje od kuge leta 1575/1576.

Daleč najdaljši most je železniški most, ki je bila zgrajen 1841-1846 in povezuje Benetke

s kopnim. Ta Ponte della Libertà (most svobode), je svoje ime dobil po osvoboditvi izpod fašizma, je dolg 3623 metrov in se naslanja na 222 kamnitih obokov.

Vir:Vir

Iz Istanbula z ljubeznijo

Z današnjim zapisom končujemo popotovanje po mestu v katerem se še vedno lahko uživa v samoti in kjer človek najde svobodo.

IMG_3002 IMG_3042 IMG_3045

Otomansko cesrastvo je od 1300 do 1922 leta vladalo jugovzhodni Evropi, Srednjemu vzhodu in severni Afriki. Ob vrhuncu je segalo vse do praga Dunaja in Perzije.

Hagija Sofija  je največji arhitekturni in gradbeni biser pozne antike.

Mustafa Kemal Ataturk jo je leta 1935 razglasil za muzej.

 

Sprehodimo se skozi velik spomenik bizantinske arhitekture.  Ustvarila sta jo arhitekta Izidor iz Mileta in Anthemius iz Tralesa.

DSC_0278 DSC_0284 DSC_0285 DSC_0294 DSC_0295 DSC_0296 DSC_0303 DSC_0309 DSC_0310 DSC_0322 DSC_0324 IMG_2604 IMG_2610 IMG_2611 IMG_2622 IMG_2657

Bazilika cisterna (turško Yerebatan Sarayı ) je bila zgrajena v šestem stoletju, da bi mesto oskrbovali s pitno vodo… vstopimo v romantično podzemlje.

V njej so snemali film o Jamesu Bondu,  From Russia With Love.

DSC_0325 DSC_0327 DSC_0332 DSC_0336 IMG_2626 IMG_2631 IMG_2632

Modra mošeja ali Mošeja sultana Ahmeda (v turščini Sultanahmet Camii) je mošeja v Carigradu, ki jo je leta 1609 dal zgraditi sultan Ahmed I. ter je bila končana leta 1616, eno leto pred sultanovo smrtjo. Dandanes je glavna carigrajska mošeja, saj je Hagia Sofia preurejena v muzej. Ime Modra mošeja je dobila po modro obarvani kupoli ter prvotni modri notranjščini. Mošeja ima šest minaretov. Nahaja se nasproti Hagie Sofije, v bližini hipodroma.

IMG_2618 IMG_2656 IMG_2662 IMG_2663 IMG_2665 IMG_2672 IMG_2673 IMG_2678 IMG_2685 IMG_2688

Osmanski dvorni arhitekt Mimar Sinan je med letoma 1561 in 1563 zgradil Džamijo Rustema paše (turško: Rüstem Paşa Camii) v čast pokojnemu velikemu vezirju.

 

Sulejmanijo – najpomembnejše delo osmanske arhitekture, delo arhitekta Sinana, ki so jo zgradili v čast 30 obletnice vladanja Sulejmana Veličastnega. Mošeja, ki dominira nad Zlatim rogom, je res mojstrovina. Na dvorišču najdete grobove Sulejmana, Hurem in hčere Mihrimah.

IMG_2298 IMG_2301 IMG_2304 IMG_2308 IMG_2309 DSC_0219 DSC_0226 IMG_2262 IMG_2276 IMG_2287 IMG_2289 IMG_2298 IMG_2301 IMG_2304 IMG_2308 IMG_2309 SUL

Topkapi Saraj (turškoTopkapı Sarayı) je bila med leti 1465 in 1856 glavna rezidenca otomanskega sultana.

Palačo je dal po zavzetju bizantinskega Konstantinopla leta 1459 zgraditi sultan Mehmed II. Osvajalec. Palača je dobila ime Topkapı ali Topovska vrata po vratih v obzidju Konstantinopla, ki so stala na njenem mestu in so bila s topovi porušena v osmanskem obleganju mesta leta 1453. Palača je bila po propadu otomanskega imperija leta 1924 z državnim dekretom spremenjena v muzej pod upravo Ministrstva za kulturo in turizem. Muzej z bogato zbirko predmetov in umetnin velja danes za eno največjih turističnih atrakcij mesta.

 

Leta 1985 je bil Topkapi Saraj vpisan na UNESCO-v Seznam svetovne dediščine kot “najboljši primer kompleksa palače iz otomanske dobe”.

20141031_094844 IMG_2514 IMG_2535 IMG_2543 IMG_2545 IMG_2555 IMG_2559 IMG_2575 IMG_2576 IMG_2578 IMG_2579 IMG_2581

 

Egipčanska tržnica (Misir Çarşısı), bolj znana kot Tržnica začimb (Spice Bazaar).

  in na sprehod po Velikemu bazarju (Kapalı Çarşı, Grand Bazaar).

IMG_2312 IMG_2333 IMG_2335 IMG_2339 IMG_2343 IMG_2345 IMG_2348 IMG_2420 IMG_2427 IMG_2432 IMG_2434 IMG_2445 IMG_2452 IMG_2453 IMG_2455

Desert je vedno na koncu. Bospor. Če povzamem Orhana Pamuka, Bospor poje o življenju, veselju in sreči. Istanbul vleče moč iz Bosporja. Ko popotnika ženejo dalje njegovi močni tokovi, ga poživlja morski zrak, v katerem ni niti sledu umazanije, dima in hrupa prenatrpanega mesta.

DSC_0241 DSC_0243 DSC_0263 IMG_2362 IMG_2367 IMG_2368 IMG_2370 IMG_2375 IMG_2383 IMG_2386 IMG_2390 IMG_2398 IMG_2401 IMG_2409

 

 

Sto odtenkov Istanbula

Razmišljam, kako  Istanbul opisati v enem stavku, da bi lahko čimprej odhiteli na sprehod po mestu. Istambul je rojstno mesto nobelovca Orhana Pamuka, ki najlepše opisuje mesto toplih in prijaznih ljudi, mesto, v katerem se širijo posebne vonjave … Istanbul diši po začimbah, čajih, jagnjetina se ti stopi v ustih … moja slabost pa so slaščice, kaj naj rečem odlične so, več kot odlične … čarobne slaščice čokoladne, pudingi … Naslednjič bom samo jedla in se izgubljala po ulicah …

IMG_2776

DSC_0244DSC_0246DSC_0251DSC_0304DSC_0343IMG_2390IMG_2495IMG_2498IMG_2738IMG_2740IMG_2763IMG_2981

Istambul z letala, zelo priporočam potovanje z letalsko družbo Turkish Airlines.

IMG_3109IMG_3107IMG_3108

Kar čutim zdaj je ravno nasprotno od tistega, kar sem čutil kot otrok in kot mladenič: središče sveta je zame Istanbul. Ne samo zato, ker sem tu živel vse življenje, ampak zato ker že triintrideset let pripovedujem o njegovih ulicah, mostovih, ljudeh, psih, hišah, džamijah, vodometih, nenavadnih junakih, trgovinah, slavnih osebnostih, temnih mestih, dneh in nočeh, ker sem jih vse zaobjel in so postali del mene (Istanbul, Orhan Pamuk, 2005)

DSC_0344DSC_0353DSC_0366IMG_2294IMG_2351IMG_2494IMG_2823IMG_2889IMG_2890IMG_2891IMG_2906IMG_2908IMG_2910IMG_2913DSC_0318

Rad imam zgodnje večere, ko se jesen preveša v zimo, ko ogolela drevesa trepetajo v severniku, ljudje v črnih plaščih in površnikih pa hitijo domov po pomračenih ulicah. Rad imam neustavljivo melanholijo, kadar pogledam stene starih stanovanjskih hiš in temne površine zanemarjenih, nepobarvanih, propadlih lesenih dvorcev: samo v Istanbulu sem videl to tkivo, te sence (Istanbul, Orhan Pamuk, 2005)

DSC_0319 DSC_0349 DSC_0350 DSC_0351 DSC_0354 DSC_0357 IMG_2476 IMG_2774 IMG_2777 IMG_2778 IMG_2849 IMG_2886 IMG_2914 IMG_2944 IMG_2959 IMG_3007 IMG_3041

Trg Taksim …

Na sprehod po ulici Istikal … ulici trgovin, slaščičarn, uličnih glasbenikov, knjigarn, veleposlaništev, gimnazijo Galatasary …

DSC_0370 ggg GGGGGG GGGGGG3333DSC_0373 DSC_0374 DSC_0376 IMG_2831 taksim DSC_0355 DSC_0356 DSC_0359 DSC_0361 DSC_0362 DSC_0363 DSC_0365 DSC_0367 IMG_2817 IMG_2847

Promet v mestu je poseben, v petih dneh sem srečala dva kolesarja, eden je bil še otrok, ki je delal prve korake v svet kolesarstva, drugi pa “pravi” kolesar, upam, da je še živ. Semaforji so neke vrste svetlikajoč okrasek, prvič sem se preplašeno oziralo okoli, ko sem sama obstala na pločniku in so vsi dirjali čez redečo po prehodu za pešce. Naslednjič pa sem že zbrala pogum in se pripravila na podvig, kako prečkati cesto in ostati živa. Javni promet je odličen, žeton je 4 TRY.

IMG_2473 IMG_2485 IMG_2794 IMG_2894 IMG_2916

Gledam v izložbe …

IMG_2435 IMG_2436 IMG_2799 IMG_2809 IMG_2819 IMG_2820 IMG_2845 IMG_2865 IMG_2866 IMG_2869 IMG_2874 IMG_2896 IMG_2897 IMG_2907

Pridite, pridite spet, kdorkoli že ste, pridite, neverniki, častilci ognja, malikovalci, pridite! Pridite, tudi če ste stokrat prelomili obljube svoje pokore, naš je portal upanja, pridite takšni kot ste. (Mevlana Celaleddin Rumi)

IMG_2754 IMG_2988 IMG_2991 IMG_2995 IMG_2996 IMG_3017 IMG_3029 IMG_3037 IMG_3038 IMG_3053 IMG_3057 IMG_3059 IMG_3068 IMG_3087 IMG_3088

Živali Istanbula …

IMG_2254 IMG_2279 IMG_2522 IMG_2661 IMG_2782 IMG_2926 IMG_2928 IMG_2994 IMG_3015 IMG_3016 IMG_3027 IMG_3058 IMG_3035666

Istanbul – umetnost, ki ti da krila

Umetnost je veliko več kot lepota, umetnost je družbeno bogastvo. Slikarska dela nas bogatijo z znanjem in modrostjo … spodbujajo nas k iskanju novega. Lepoto, ki jo začutimo se ne moremo naučiti, to je enostavno v nas … Slikarstvo nam postavlja ogledala …
Moj prvi zapis o Istanbulu bo namenjen predeloma Tophane in Karaköy, tu se nam nahrani duša. Glede na to, da bodo moji zapis o Istanbulu v nadaljevanjih, je prav, da vas najprej nahranim.
Karaköy je prepoln metamorfoz in je pristaniško območje, da ste na pravi poti proti galeriji Istanbul Modern,  vas bodo opozorile mavrične stopnice.

IMG_2974IMG_2976
Ime Tophane izvira iz imena »skladišče orožja –orožarna«

DSC_0379 DSC_0380 DSC_0382 DSC_0384 DSC_0385 IMG_2919 IMG_2944 IMG_2967 IMG_2968 IMG_2969 IMG_2970

Posebej priporočam ogled  Istanbul Modern,  ki si je za svoje prebivališče izbral prostore nekdanjega carinskega skladišča. Galerija je odprta od leta 2004 in je prvi zasebni muzej mesta in obenem sedež bienala umetnosti, stalnih in začasnih razstav turških umetnikov. Vstopnina je 17 TL (cca. 6 EUR).

Gremo na kratek sprehod po galeriji … posebnost je tudi čudovit razgled

DSC_0387 DSC_0388 DSC_0389 DSC_0390 DSC_0393 DSC_0394 DSC_0396 DSC_0399 DSC_0400 DSC_0402 DSC_0403 DSC_0404 DSC_0405 DSC_0406 DSC_0409 DSC_0410 DSC_0416 DSC_0417 DSC_0422 DSC_0423 DSC_0426 DSC_0427 DSC_0428 DSC_0429 DSC_0431 DSC_0433 DSC_0435 DSC_0436 DSC_0437 DSC_0438 IMG_2972

Upam, da še imate energijo in gremo peš na Tophane artwalk … uživajte v estetiki radosti, vsaj tako kot sem jaz.

IMG_2920 IMG_2923 IMG_2924 IMG_2929 IMG_2930 IMG_2932 IMG_2933 IMG_2934 IMG_2938 IMG_2940 IMG_2941 IMG_2942 IMG_2943 IMG_2945 IMG_2946 IMG_2948 IMG_2949 IMG_2950 IMG_2951 IMG_2952 IMG_2956 IMG_3071 IMG_3072 IMG_3073 IMG_3080 IMG_3081 IMG_3082

Sprehod po Pulju

Sprehod začnimo z železniške postaje …

Na stanici u Puli pod vrelim suncem leta … je pred davnimi leti prepeval Đorđe Balašević.

 na st...

na sta3

na sta2

Pulj (hrvaško Pula, italijansko Pola) je mesto na Hrvaškem, največje mesto Istrske županije. Leži na jugu istrskega polotoka v dobro zaščitenem zalivu. Do razpada avstro-ogrske monarhije je bila glavno pristanišče avstro-ogrske vojne mornarice. Italijansko ime Pola izhaja iz rimskega imena Provincia Iulia Pola Polentia Herculanea.

pu1

27pu6pu5

33

Pulj je znan po svojem blagem podnebju, mirnem morju in lepi naravi. Mesto ima dolgo tradicijo vinarstva, ribištva, tranzitne luke, ladjedelništva in turizma. Pulj je administrativno središče Istre že od rimskih časov.

DSC_0203

3937363529311413

Mesto v ožjem področju šteje 67.000 prebivalcev, bližnja okoliška področja pa naseljuje še dodatnih 40.000 ljudi; skupaj je mesto peto po velikosti med hrvaškimi mesti.

1823

10

19

2422

Mesto je poznano po dokaj ohranjenih rimskih zgradbah, od katerih je najbolj znan amfiteater Arena iz prvega stoletja, ki je šesti po velikosti na svetu in eden najbolje ohranjenih. (vir: Wikipedija)

arena1 arena2 arena3

Puljska tržnica je bil zgrajena 18. oktobra 1903 … spada med najlepše tržnice na Hrvaškem.

trznica trznica1 trznica2 trznica3

James Joyce  irski pesnik, pripovedovalec in romanopisec, eden izmed najbolj pomembnih književnikov XX. stoletja … v Pulju delal kot profesor angleškega jezika od oktobra leta 1904 do marca v letu 1905.

J.J.

Svetišče na Forumu je posvečeno boginji Romi in cesarju Avgustu, zgrajeno pa je bilo med letom 2 pred Kristusom in letom 14.

15

Zlata vrata so bila zgrajena v letih 29-27 pr. n. št., postavila pa jih je družina Sergijev.

ZV Puve7

Malo rimsko gledališče

gledalisc1 gle2 gle3 gle4

Puljski filmski festival … utrinki

Pu-festival plakat2 plakat3 plakat4 plakat5

Dovolj za danes …