Sto odtenkov Istanbula

Razmišljam, kako  Istanbul opisati v enem stavku, da bi lahko čimprej odhiteli na sprehod po mestu. Istambul je rojstno mesto nobelovca Orhana Pamuka, ki najlepše opisuje mesto toplih in prijaznih ljudi, mesto, v katerem se širijo posebne vonjave … Istanbul diši po začimbah, čajih, jagnjetina se ti stopi v ustih … moja slabost pa so slaščice, kaj naj rečem odlične so, več kot odlične … čarobne slaščice čokoladne, pudingi … Naslednjič bom samo jedla in se izgubljala po ulicah …

IMG_2776

DSC_0244DSC_0246DSC_0251DSC_0304DSC_0343IMG_2390IMG_2495IMG_2498IMG_2738IMG_2740IMG_2763IMG_2981

Istambul z letala, zelo priporočam potovanje z letalsko družbo Turkish Airlines.

IMG_3109IMG_3107IMG_3108

Kar čutim zdaj je ravno nasprotno od tistega, kar sem čutil kot otrok in kot mladenič: središče sveta je zame Istanbul. Ne samo zato, ker sem tu živel vse življenje, ampak zato ker že triintrideset let pripovedujem o njegovih ulicah, mostovih, ljudeh, psih, hišah, džamijah, vodometih, nenavadnih junakih, trgovinah, slavnih osebnostih, temnih mestih, dneh in nočeh, ker sem jih vse zaobjel in so postali del mene (Istanbul, Orhan Pamuk, 2005)

DSC_0344DSC_0353DSC_0366IMG_2294IMG_2351IMG_2494IMG_2823IMG_2889IMG_2890IMG_2891IMG_2906IMG_2908IMG_2910IMG_2913DSC_0318

Rad imam zgodnje večere, ko se jesen preveša v zimo, ko ogolela drevesa trepetajo v severniku, ljudje v črnih plaščih in površnikih pa hitijo domov po pomračenih ulicah. Rad imam neustavljivo melanholijo, kadar pogledam stene starih stanovanjskih hiš in temne površine zanemarjenih, nepobarvanih, propadlih lesenih dvorcev: samo v Istanbulu sem videl to tkivo, te sence (Istanbul, Orhan Pamuk, 2005)

DSC_0319 DSC_0349 DSC_0350 DSC_0351 DSC_0354 DSC_0357 IMG_2476 IMG_2774 IMG_2777 IMG_2778 IMG_2849 IMG_2886 IMG_2914 IMG_2944 IMG_2959 IMG_3007 IMG_3041

Trg Taksim …

Na sprehod po ulici Istikal … ulici trgovin, slaščičarn, uličnih glasbenikov, knjigarn, veleposlaništev, gimnazijo Galatasary …

DSC_0370 ggg GGGGGG GGGGGG3333DSC_0373 DSC_0374 DSC_0376 IMG_2831 taksim DSC_0355 DSC_0356 DSC_0359 DSC_0361 DSC_0362 DSC_0363 DSC_0365 DSC_0367 IMG_2817 IMG_2847

Promet v mestu je poseben, v petih dneh sem srečala dva kolesarja, eden je bil še otrok, ki je delal prve korake v svet kolesarstva, drugi pa “pravi” kolesar, upam, da je še živ. Semaforji so neke vrste svetlikajoč okrasek, prvič sem se preplašeno oziralo okoli, ko sem sama obstala na pločniku in so vsi dirjali čez redečo po prehodu za pešce. Naslednjič pa sem že zbrala pogum in se pripravila na podvig, kako prečkati cesto in ostati živa. Javni promet je odličen, žeton je 4 TRY.

IMG_2473 IMG_2485 IMG_2794 IMG_2894 IMG_2916

Gledam v izložbe …

IMG_2435 IMG_2436 IMG_2799 IMG_2809 IMG_2819 IMG_2820 IMG_2845 IMG_2865 IMG_2866 IMG_2869 IMG_2874 IMG_2896 IMG_2897 IMG_2907

Pridite, pridite spet, kdorkoli že ste, pridite, neverniki, častilci ognja, malikovalci, pridite! Pridite, tudi če ste stokrat prelomili obljube svoje pokore, naš je portal upanja, pridite takšni kot ste. (Mevlana Celaleddin Rumi)

IMG_2754 IMG_2988 IMG_2991 IMG_2995 IMG_2996 IMG_3017 IMG_3029 IMG_3037 IMG_3038 IMG_3053 IMG_3057 IMG_3059 IMG_3068 IMG_3087 IMG_3088

Živali Istanbula …

IMG_2254 IMG_2279 IMG_2522 IMG_2661 IMG_2782 IMG_2926 IMG_2928 IMG_2994 IMG_3015 IMG_3016 IMG_3027 IMG_3058 IMG_3035666

Advertisements

Istanbul – umetnost, ki ti da krila

Umetnost je veliko več kot lepota, umetnost je družbeno bogastvo. Slikarska dela nas bogatijo z znanjem in modrostjo … spodbujajo nas k iskanju novega. Lepoto, ki jo začutimo se ne moremo naučiti, to je enostavno v nas … Slikarstvo nam postavlja ogledala …
Moj prvi zapis o Istanbulu bo namenjen predeloma Tophane in Karaköy, tu se nam nahrani duša. Glede na to, da bodo moji zapis o Istanbulu v nadaljevanjih, je prav, da vas najprej nahranim.
Karaköy je prepoln metamorfoz in je pristaniško območje, da ste na pravi poti proti galeriji Istanbul Modern,  vas bodo opozorile mavrične stopnice.

IMG_2974IMG_2976
Ime Tophane izvira iz imena »skladišče orožja –orožarna«

DSC_0379 DSC_0380 DSC_0382 DSC_0384 DSC_0385 IMG_2919 IMG_2944 IMG_2967 IMG_2968 IMG_2969 IMG_2970

Posebej priporočam ogled  Istanbul Modern,  ki si je za svoje prebivališče izbral prostore nekdanjega carinskega skladišča. Galerija je odprta od leta 2004 in je prvi zasebni muzej mesta in obenem sedež bienala umetnosti, stalnih in začasnih razstav turških umetnikov. Vstopnina je 17 TL (cca. 6 EUR).

Gremo na kratek sprehod po galeriji … posebnost je tudi čudovit razgled

DSC_0387 DSC_0388 DSC_0389 DSC_0390 DSC_0393 DSC_0394 DSC_0396 DSC_0399 DSC_0400 DSC_0402 DSC_0403 DSC_0404 DSC_0405 DSC_0406 DSC_0409 DSC_0410 DSC_0416 DSC_0417 DSC_0422 DSC_0423 DSC_0426 DSC_0427 DSC_0428 DSC_0429 DSC_0431 DSC_0433 DSC_0435 DSC_0436 DSC_0437 DSC_0438 IMG_2972

Upam, da še imate energijo in gremo peš na Tophane artwalk … uživajte v estetiki radosti, vsaj tako kot sem jaz.

IMG_2920 IMG_2923 IMG_2924 IMG_2929 IMG_2930 IMG_2932 IMG_2933 IMG_2934 IMG_2938 IMG_2940 IMG_2941 IMG_2942 IMG_2943 IMG_2945 IMG_2946 IMG_2948 IMG_2949 IMG_2950 IMG_2951 IMG_2952 IMG_2956 IMG_3071 IMG_3072 IMG_3073 IMG_3080 IMG_3081 IMG_3082

“When I am writing, I am trying to find out who I am.”

The Daily Post

Maya Angelou by Spanglej, CC BY-SA 2.0.Maya Angelou by Spanglej, CC BY-SA 2.0.

Words mean more than what is set down on paper. It takes the human voice to infuse them with deeper meaning.

Find a beautiful piece of art. If you fall in love with Van Gogh or Matisse or John Oliver Killens, or if you fall love with the music of Coltrane, the music of Aretha Franklin, or the music of Chopin — find some beautiful art and admire it, and realize that it was created by human beings just like you, no more human, no less.

There is no greater agony than bearing an untold story inside you.

The idea is to write it so that people hear it and it slides through the brain and goes straight to the heart.

When I am writing, I am trying to find out who I am, who we are, what we’re capable of, how…

View original post 503 more words

Želim vam osmi marec vsak dan

Drage moje : »Želim vam osmi marec vsak dan«

316804_123246594445333_176120740_n

Svoboda je zmeraj svoboda tistih, ki mislijo drugače (Rosa Luxemburg).

V nadaljevanju sem si izbrala še nekaj meni zanimivih fotografij »Pin up«  deklet … za take kot jaz, ki včasih pogledam samo slike.

Mesec marec je mesec, ki slavi ženske. Za mednarodnim dnevom žena nas čakata še dva dogodka, ki sta nekako v znamenju žensk, 15. marca 1907 je Finska kot prva evropska država volilno pravico razširila tudi na ženske in potem je tu še 25. marec, materinski dan.

Naj na začetku poudarim, da položaj, ki ga imamo ženske v družbi še zdaleč ni nekaj samoumevnega in to nikakor ne gre pozabiti. In kar pike dobim, ko berem, da nekatere ženske govorijo in enačijo Valentinovo z mednarodnim dnevom žena, ko tako bežno navržejo: “Eh, saj jaz teh dveh praznikov pa ne praznujem …  ” Neumnost par excellence.

Ženske smo matere in žene, rojevamo otroke, kuhamo, pospravljamo, v določeni meri smo izključene iz poklicev z visokimi položaji … to je posplošena trditev, ki jo še vedno slišimo praktično še vedno na vsakem koraku. V današnjem času razvoja informacijsko komunikacijskih tehnologij se srečujemo s cyberfeminzmom, nam ženskam se odpirajo novi svetovi, nove ideologije… Tema, da se nam kaj kmalu lahko v virtualnem svetu lahko zgodi, da izgubimo spol, je za samostojen zapis. Kdo pa vam lahko garantira, da je to kar berete napisala Natalija? Lahko je napisal Mirsad ali pa Sarah Connor iz Terminatorja.  

En hiter sprehod skozi zgodovino. Splošno znano je, da je izvirni greh v raju storila ženska. Poskusila je prepovedani sad in zapeljala Adama in od takrat naprej za to plačuje. Cerkev je v zgodovini prevzela glavno načelo rimskega prava »pater familias« in po tem načelu je bila ženska podrejena očetu in kasneje možu. Seveda so o razlikah med spoloma razmišljali naši dragi filozofi.

Tisti, ki imate radi Aristotela, naj napišem, da je prav on razvil idejo o ženski manjvrednosti in nepopolnosti. Po njegovem mnenju ženski primanjkuje toplota duše, zato ne uspe predelati menstrualne krvi do stopnje, ko naj bi se spremenila v semensko tekočino … a slučajno vidim, da se kakšen moški ob tem nasmiha? V zgodovini poznamo svetlo izjemo v Šparti, kjer so deklice vzgajali kot dečke.  

Na tem mestu bi želela zapisati, da je bilo ženskam stoletja branje prepovedano. O tem priča tudi slika, ki visi v galeriji Uffizi v Firencah. To delo slikarja Simoneja Martinija je nastalo leta 1333. Prikazuje Marijo, ki jo angel preseneti pri branju. Do tedaj podoba ženske s knjigo v roki ni bila ravno pogosta.

Še na hitro skok v 19. stoletje v Francijo, kjer se je odvetnica Hubertine Auclert v časopisu La Citoyenne prvič poimenovala kot feministka. Feminizem je kompleksen pojem in v zgodovini poznamo predvsem te pomembne prelomnice: 1791 se objavi deklaracija o pravicah žensk in državljank, 1888 je ustanovljen mednarodni svet žensk, 8. marca 1910 pa Socialistična ženska internacionala uvede praznik »Mednarodni dan žena«. To so pomembne zgodovinske prelomnice, saj ženske začnemo dobivati volilno pravico, za enako delo, enako plačilo itd.

Zakaj to pišem? Ker še vedno poslušamo nekatere nekritične in posplošene stereotipe, ki ženskam pripisujejo negativne spolne predsodke. In veste, kaj je najbolj žalostno? Da si jih v  veliki meri pripisujejo kar ženske same. Kolikokrat (v okolju) še vedno slišimo »ženska za volanom«, »ženska kokoš«, »na vodilnih položajih se boljše obnesejo moški, ker so manj čustveni« … Naštevala bi lahko v nedogled, vendar moram biti prizanesljiva. Ne le, da vse navedeno poslušamo, take in drugačne traparije lahko beremo tudi v »rumenem tisku« in takrat mi resnično vstanejo lasje in bi z velikim veseljem napisala mail kakšni urednici ali uredniku.  

Vsem, ki ste gledali film Moja obilna grška poroka, vam je spominu verjetno ostal nasvet: »Moški je glava družine, ženska pa je vrat, ki glavo obrača.«

384859_160916127345046_821502239_n

Prav zaradi takih in drugačnih stereotipov in predsodkov se ženske tudi dandanes srečujemo z ovirami na poslovni poti, eden izmed teh predsodkov je vsekakor materinstvo…

Še malo zanimivosti za na konec

Ženske v življenju v povprečju zaslužijo 17 % manj kot moški. Ob upokojitvi to pomeni nižje pokojnine, zato v starosti revščina pesti več žensk kot moških. (vir)

http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_female_prime_ministers

Na tem linku si lahko ogledate število ženskih premierk … ni jih ravno veliko.

525870_199125543524104_35533579_n

In prav zato zaključujem z mislijo nekdanje gruzijske predsednice Nino Burdžanadze » Ženske bomo enakopravnost dosegle takrat, ko bomo na odgovorne položaje lahko izvolili tudi tako nesposobne ženske, kot so nekateri moški, ki danes opravljajo te dolžnosti.”

Tako pa se bere moje pametovanje v Mirsadovem prevodu

 

 

Lepe ženske lepo gorijo ali par misli o inkviziciji

V romanu Bratje Karamazovi v času španske inkvizicije Jezus naredi par čudežev in Inkvizicija ga obsodi na smrt na grmadi. Medtem ko je v zaporu, pride na obisk k njemu inkvizitor. Poanta zgodbe je, da je Jezus s tem ko je v puščavi zaradi ljubezni do svobode zavrnil  hudičeve skušnjave, precenil človeško naravo. Ljudje ne znajo upravljati z lastno svobodo in tako so obsojeni na trpljenje.

 Heinrich Krämer in Jakob Spenger sta okrog leta 1486 objavila najbolj obcesno delo z naslovom Čarovniško kladivo (Malleus Maleficarum) – sramota za zahodno civilizacijo. Delo je obsegalo več kot petsto strani  in je bilo priročnik za sodnike, posvetne oblasti in vsakega državljana, ki je domneval, da v njegovi bližini delujejo čarovnice. To je bil učbenik psihopatologije, ki je pričal o tem kaj se zgodi, če bolezenske fantazije uidejo izpod nadzora. Čarovniško kladivo je delo, ki je napisano sovražno do žensk. Ženske predstavljata po svojem bistvu slabotne, po naravi lažnive, ki vedno varajo. Ženska je opredeljena kot nosilka vsega zla. Po eni strani so torej lepe ženske veljale za posebej sumljive.

V času inkvizicije je bilo 34 628 ljudi živih sežganih na grmadi. Inkvizicijo je ustvaril brutalen in neveden svet. Zgodovinarji ločijo papeško ali rimsko inkvizicijo, ki nikoli ni bila zavezana kakemu posvetnemu vladarju, škofovsko in špansko inkvizicijo. Namen mojega pisanja pa ni razpravljanje o tem, kako močna je bila povezava med Cerkvijo in inkvizicijo. To področje bom prepustila strokovnjakom.

 Image

vir: Iron Maiden

 

Posvetimo se temu, po kakšni metodi so ugotavljali, kdo je čarovnica? Ena izmed metod je bila, da so žensko vrgli v vrelo vodo in če vpila je bil to znak, da je čarovnica. Predstavljajte si, da vas vržejo v vrelo vodo. Ali bi kričale? Jaz bi, predvidevam, da tudi vi. Kaj bi se zgodilo? Sežgane bi bile na grmadi. V dobi inkvizicije vam zanesljivo ne bi padel na kraj pameti kakšen skok čez plot. Obtožili bi vas, da ste čarovnica in takoj na grmado z vami. 

Zadnja čarovnica, ki so jo usmrtili v Evropi, je bila Anne Goeldi. Usmrčena je bila pred 225 leti v kantonu Glarus, odsekali so ji glavo. Anna Goeldi je bila lepa služkinja, ki je zanosila s svojim gospodarjem. Obtožil jo je, da je začarala njegovo osemletno hčer, tako da je pljuvala žeblje. Na smrt je bila obsojena 13. junija 1782.

Na žalost pa jih v Aziji in Afriki še vedno sežigajo…

Image

vir:mučenje obtoženega homoseksualnosti

 

V roke inkvizicije je padel med številnimi znanimi osebnostmi tudi Jan Hus na Češkem. Hus je pripadal filozofski fakulteti praške univerze in je bil od leta 1401 njen dekan. Na koncilu v Kostanci so ga leta 1415 zaradi njegove odkritosti pri trgovanju z odpustki spoznali za krivega krivoverstva in sežgali na grmadi.  Inkvizicija je satana prepoznala v podobi Martina Lutra, Gailea Galileja in Giordana Bruna ter še mnogih drugih. Obtoženi niso imeli veliko možnosti, da bi se branili pred obtožbami. O mučenju v tistih časih bi lahko nastal kakšen horror roman – Iron Maiden mučilna naprava, železna omara z žeblji, razne naprave za raztezanje…

 

Naj zaključim z mislijo Clarisse Pinkola Estés iz dela Ženske, ki tečejo z volkovi :

»Znotraj vsake ženske se skriva naravno in divje bitje, opremljeno z instinkti, intuicijo in brezčasno vednostjo.«

Image

vir :Ryan McGinley …women who run with the wolves…

Nekoč sem bila tu doma …